Zanimivosti

Pridelovanje čaja: umetnost posebne sorte

Ko čutno srkamo čaj v prijetni družbi, se redko vprašamo, od kod prihaja okus, ki počasi, a zagotovo razvedri naše misli in počutje. Pa vendar je dobro vedeti, od kod kakovost, ki plemeniti in bogati naše trenutke.

Pridelovanje čaja je posebna umetnost, ki pomembno vpliva na vrsto in kakovost najbolj priljubljene pijače na svetu. Kako poteka? Gre za naraven, a zahteven proces, s katerim mlade poganjke čajevca predelamo v suhe cele ali zdrobljene lističe.

Višje lege – boljša kakovost

Čajevec je zimzelena grmičasta rastlina, bližnji sorodnik kamelije z latinskim imenom Camellia sinensis, iz katere pravzaprav izvira pravi čaj. Ne presega višine dveh metrov, uspeva pa v tropskem in subtropskem podnebju, na obronkih gora na obeh straneh ekvatorja. Beli in rožnati cvetovi so podobni jasminovim, sicer pa rastlina čajevca potrebuje za rast tla, bogata s humusom, globoka ter rahlo kisla. Še bolj kot od tal pa je kakovost čaja odvisna od podnebja. Monsuni na Daljnem vzhodu pa tudi drugod, kjer pridelujejo čaj, poskrbijo za potrebno vlažnost in temperaturo, čeprav čajevec uspeva tudi v zmernejših podnebnih razmerah in prenese celo temperature do –3 °C. Tako raste tudi na 2000 do 3000 metrih nadmorske višine, npr. pod Himalajo, kjer se razprostirajo znani čajni vrtovi Darjeelinga. V nižinah raste bolj košato, a višje ko rastejo čajni nasadi, boljša je kakovost čaja.

Od obiranja z noto estetike do filtriranja s finesami

Liste čajevca, ki jih kasneje posušijo, obirajo trikrat letno: aprila, v začetku poletja in nato sredi jeseni. Za prenašanje listov v obdelavo uporabljajo obiralci velike košare, ki dajejo sliki obiranja na zelenih cvetočih nasadih posebno estetiko. Če listov čajevca po trganju ne posušijo dovolj hitro, začnejo kmalu veneti in oksidirati. Sušenje poteka tako, da skozi plasti čajnih poganjkov rahlo pihajo zrak približno 14 ur, da listi ostanejo mehki in voljni. Za tem ločimo dve poti nadaljevanja postopka pridelave: Za čaj, ki bo uporabljen v obliki zdrobljenih lističev, se liste mehko zvije. Za tistega, ki bo zapakiran v čajne vrečice, pa se lističe čajevca razcefra in zmečka, da dobimo drobcena zrna. Zvijanje in cefranje daje enak rezultat: celice lista počijo in nastopi oksidacija. Ta daje čaju značilno različico v barvi in okusu. Čaj nato sušijo pri visokih temperaturah, da dosežejo pravi okus. Postopek obdelave se nadaljuje z izločanjem nekaterih vlaken in pecljev, ki se za razsute čajne mešanice pri sušenju ločijo od listov, obdelava čaja za v vrečke pa se nadaljuje tako, da gre čaj skozi več različnih filtrov sortiranja – od večjih do najfinejših, saj šele tako dobimo dovolj fin čaj za v vrečice. Glede na zahtevnost postopka se pri tem izgubi nekaj arome čaja, zato je čaj v filter vrečicah nekoliko slabše kakovosti kot preprosto zdrobljen čaj.

4 glavne vrste čaja

Glede na postopek obdelave ločimo štiri glavne vrste čaja, ki se razlikujejo po stopnji oksidacije listov.

  • Črni čaj: listi so zelo oksidirani, sicer pa je to najobičajnejši čaj v zahodnih državah
  • Zeleni čaj: postopek oksidacije je kmalu ustavljen s toploto
  • Oolong čaj: oksidacija traja dlje kot pri zelenem, a manj časa kot pri črnem čaju
  • Beli čaj: sestavljajo ga mladi, neoksidirani listi, oziroma popki čajevca, na Zahodu pa je manj poznan

Izberite najboljšega zase

Katerega bomo izbrali, je seveda odvisno od trenutnega počutja. Vsak je poglavje zase in vsak skriva v sebi izjemne učinke prijetnega in koristnega. Morda vsak dan poskusimo drugega? Seveda, če izbiramo med čaji 1001 CVET, ki nam na pladnju postreže s pravimi, zeliščnimi, sadnimi, otroškimi in wellnes čaji za vsako priložnost, to zagotovo ne bo težko. In ne le to, z njimi si bomo zagotovili tudi naravno kvaliteto za tisoč in en čudovit trenutek.

Nazaj